Skutino pecivo po Danijevem naročilu

Spet pišem - kuhala sem ves čas, ampak nekako ne uspem vsega sama, zato si na pomoč "kličem" vse svoje drage od blizu in daleč, tokrat se je v bistvu kar sama javila sošolka Ines in pravi, da je njen fant Dani že pojedel skoraj vse pecivo (moj tudi), tako da, vsi hitro brat in nato na delo! ;) 

Na kulinariki še nimajo fotke, tale se mi je pa zdela ravno prav sočna za odcejanje slin. ;)

Bilo je najsončnejše jutro ta teden - zbudilo me je že ob pol sedmih. Zato sem mu z veseljem obrnila hrbet in zalegnila še za tisto urco in pol, ki sem ju imela v planu. Ob 9.14 sem se končno zavihtela na pozen bus in se odguncala do Tabora. 

Nobeno pošteno žensko druženje se ne začne brez kave in čveka (ni čudno, da je nato ob pol petih za eno uro močno deževalo) in ko je tretja prijateljica/bivša sošolka odšla nazaj v pisarno, sva se lotili - najprej prižgali pečico na 170 stopinj. 

Priprava in testiranje osvetljenosti.

Prva faza - "testo" (jaz bi temu bolj rekla podlaga, posteljica, podloga ...)

Morali sva zmleti 200 g maslenih piškotov, nekaj oreščkov in stopiti 200 g masla. Midve sva zmleli 250 g piškotov (ker je bil ravno cel zavitek), mlete lešnike, ki so bili za porabiti in seveda ustrezno nato celo kocko margarine (250 g). "Omg, a imaš multipraktik, Ines?" "Ja, sem ravno hotela vprašati, če bova piškote drobile s paličnim ali v multipraktiku." 

Tako da sem izvedela, da v skrajni sili lahko trem piškote s paličnim, smo pa do sedaj počeli že marsikaj - največji izziv je bila vreča čajnih piškotov v Pragi, ki sva jih s kolegico z ljubljanske arhitekture strli kar z očiščeno in v čisto vrečko zavito steklenico, pri fantu pa jih "zmrcvarim" kar v tistem tamalem mešalniku za šejke. Takole pa to delajo profiči: 

Piškoti se najbolje zmeljejo v multipraktiku z nastavkom za sekljanje.

In ne, masla nisva topili, namesto, da bi z rokami in kuhlo zapackali plastično posodo, sva se odločili biti kot Ed Baines (ki nas drugače na food network-u stalno spravlja ob živce z večno ponavljajočim se "best pie pastry recipe") in vse skupaj zamleti kar v že preizkuseni mašinci.

Nasujte mlete lešnike in na kose narezano margarino kar v strojček in ga uporabite še kot mešalnik.

Najprej sva izvedli nekaj "hitrih mletkov" (s kratkotrajnim držanjem on knofa), nato pa pustili gumb pritisnjen in dovolili, da se ostalo zgodi samo. Vmes sem bila še pametna, kako dobro pridejo takele podlage s kakšnimi polnozrnatimi ali čokolaaaaadnimi polnozrnatimi piškoti - saj veste, o katerih govorim, ne? Imam kar slino v ustih, ko pišem ... :)

V času mojih učnih minut je bila podlaga pripravljena, zato sva izbrskali pekač (našli sva lepega steklenega) in vanj položili peki papir. Ven ga je moralo gledati toliko, da se bi dalo na koncu vse skupaj potegniti ven in estetsko razrezati. Sedaj pa največji čar tegale "testa" - lahko ga pripravljate z otroki, ker je povsem užiten in ker je razporejanje mešanice mletih piškotov in oreščkov, povezanih z maslom, nadvse zabavno. Enostavno ga pritiskate po pekaču toliko časa, dokler ne zasede cele površine (jaz ga v primeru prevelike količine na robovih še malo "zapognem" gor).

Tile beli flekci so ostanki ne povsem zmletega masla. Ni se jih treba bati, maščoba se bo tako vpila v drobtinice.

Druga faza - krema

Po tem, ko sva testo za 10 min potisnili v na 170 stopinj ogreto pečico, sva začeli mešati prvo kremo. Posodico skute (500 g) sva stresli v plastično posodo, dodali 150 g navadnega sladkorja (Ines sem pokazala svojo tehniko merjenja, ki se ji še vedno vsi čudijo), popackali vse skupaj štirimi rumenjaki in nato sem ugotovila, da bi bilo dobro, da nekaj sladkorja stresem v sneg, ker potem izgleda res super. Ines ga je rešila kakšno žlico, dve in nastala je res lepa in že vizualno slastna beljakovinska konstrukcija (mislim, da sekundarna ali terrciarna, nisem ziher).

Stepeni beljaki z malo sladkorja.

K skuti, rumenjakom in sladkorju sva stisnili še dve žlici limonovega in dve žlici pomarančnega soka. Nastale so tako hude fotke, da sem komaj izločila vse, razen dveh, med katerima se pa res nisem morala odločiti ... :) Nato sva to zmes obdelale s stepalnikom in ko so bili drobci skute res drobceni, narahlo z žlico vmešali še sneg. Eni sicer pravijo, da je bolje, če mešanje beljaka v neko drugo zmes izvedete inverzno - v beljak mešate ostalo in to po delih ter počaaaaasi (recimo, ko delate biskvit brez pecilnega) ...

Polna žlica pomarančnega soka ali polna pomaranča soka? Mmmm... jaz bi kak koktejl! :)

Evo, med tem ko sva midve pripravljali prvo kremo, se je podlaga lepo pogrela, zato sva jo vzeli ven. Pečico sva pustili prižgano in podlago prelili s skutino zmesjo.

Razporejanje skutine kreme po pekaču.

Tretja faza - krema 2

Pekač sva vrnili v pečico in ga pustili na vročini še za 30 minut. Na hitro sva zmešali eno veliko in eno malo kislo smetano (v receptu piše tri male) s štirimi zavitki vanilijevega sladkorja in jih postavili na hladno. Pozor, ta mešanica je užitna! Če imate v bližini kakšno domačo žival, kot je maček (ki zna odpirati vrata) ali moški, hladilnik zaklenite. 

V te pol ure sva šli malo srfat po spletu, preverili, kako bi klubsko mizico, ki jo je pripravljen žrtvovati moj dragi, opremili z mozaikom, obdelali nekaj fotk in cedili sline, saj je vonj po peki že zapolnil vse kotičke njenega luštnega stanovanja. Proste trenutke sem izkoristila še za ovekovečenje razdejanja, ki je nastalo zavoljo najinih fotografskih podvigov.

Kako je Inesina dnevna/kuhinja postala avtobusna postaja ...

Po pol ure sva preverili čvrstost prvega sloja kreme. To storite, tako da odprete vratca pečice, previdno stegnete z žlico podaljšano ročico proti objektu, ki ga želite testirati in rahlo potisnete navzdol. Če nič ne začne špricati, brbotati, se lepiti na žlico, ste dosegli željeno čvrstost, če se karkoli od prej omenjenega zgodi, počakajte še kakih pet minut. Zakaj je to tako pomembno? No, naj vam zaupam, da sem enkrat delala Manhattan cheese cake, kjer sem drugo kremo zlila namesto preko, v premehko prvo in se je vse skupaj zmešalo ... :S Tako da se učite na mojih napakah, ne na svojih. :)

Spodnja krema je dovolj čvrsta, da se ne meša z zgornjo.

Pekač sva torej vzeli iz pečice, ji temperaturo zmanjšali na nekje med 150 in 160 stopinj, iz hladilnika vzeli še drugo kremo in jo lepo razlili po prvi. Nato sva vrnili vse skupaj nazaj in pekli še 10 minut (zopet preverili trdoto), nato pa pustili na okenski polici v upanju, da bo tudi za pernate obiskovalce pecivo še prevroče in skočili na kosilo.

Takole se lepo vidijo sloji in čeprav je videti "čmoknato", se kmalu unese. Mimogrede, vidite, koliko papirja sem pustila? 

Ko sva se vrnili, seveda še ni bilo dovolj hladno za moja prebavila, zato sem maznila samo en robek, Ines pa je poskusila robek in še pol pajsa koščka-modela, da bo na zadnji sliki videti le še bolj vabeče in slastno.

Obrišite si sline, preden vam crkne tipkovnica. Pa dober tek! ;)

Čas peke:

Ura pa pol do dve uri. Vendar je dobro speči en dan pred postrežbo, da se čez noč ohladi, okusi pa povežejo.

Sestavine:

- 250 g maslenih piškotov
- po okusu grobo mletih oreščkov
- 250 g margarine za peko

- 500 g skute
- 4 jajca
- 150 g sladkorja
- 2 žlici pomarančnega soka
- 2 žlici limonovega soka

- 3 lončki kisle smetane
- 4 zavitki vanilijevega sladkorja

Pripomočki:

- multipraktik
- stepalnik
- sklede
- pekač 21x40 cm (midve ga nisva merili, to sem prepisala iz originalnega recepta)
- peki papir
- žlica

Odpadki:

Embalaža: ovoj piškotov, lončki od skute in kislih smetan, ovoj margarine
Papir: notranji ovoj piškotov
Bio: Lupine jajc, pomaranče in limone

Ostanki:

Sanjaj...

Pomisleki:

Omenila sem že drugo vrsto piškotov (seveda jih lahko zamenjate), v podlago dodate kakav v prahu ... Prav tako se lahko na podlago namaže kakšna dobra domača marmelada in šele čez njo date prvo kremo (marmelado mažite, ko je biskvit že pečen) ali povrhu prelijete z želejem ali topljeno čokolado, okrasite s sadjem, mrvicami ... Če boste pecivo pripravili v okroglem pekaču in ga na koncu še malo estetsko obdelali, je lahko tudi rojstnodnevna torta.