Hrana "po moje": Bučkovi polpeti z jogurtom

Poleti najbolj pašejo lahki obroki, polni svežine in sonca. 

Torej nekaj, kar ni dve uri na štedilniku, ampak v hladilniku. Joj, nehotena rima ... Ta bi bila za kako neposrečeno ljubezensko pesem:

"Moje srce gori iz ljubezni od tebe.

V glavi kuha star štedilnik.

Ko bi se le končno vame zaljubila

in bi tvoja ljubezen bila zame - hladilnik."

Bedno, da bolj ne bi moglo biti, ampak si komot predstavljam kakega mulca, kako kraca. Študent pa bi tole kitico izvedel sledeče:

"Moje srce gori iz ljubezni od tebe.

V glavi kuha star štedilnik.

Bodi srce, draga moja

in daj enga sikspeka v hladilnik."

Dovolj zajebancije, gremo kuhat. ;)

Že včeraj sem v vrtu pobrala tri bučke, ker so bile že dovolj velike (to je po standardih naše družine cca 25 cm dolžine in kake 3 premera - večje postanejo "puhle"). Ko delate polpete, je dobro, da bučke naribate, nasolite in odcedite nekaj ur, preden se spravite kuhat. Sama sem si danes vzela čas, saj lahko preskakujem od enega drobnega opravka do drugega. 

Bučke je lahko naribati, se hitro vdajo, zato jih ribam na manjših "nožkih".

Torej bučki sta bili naribani, nasoljeni (približno čajna žlička) in puščeni na cedilniku. Vmes sem jih še enkrat ožela in potem čez kako uro zmešala z ostalimi sestavinami. Dodajam jih glede na situacijo v hladilniku. V osnovi seveda vedno potrebujem bučke, nekaj drobtin, jajce, zmečkan česen, poper in sol. Danes se je vsem naštetim pridružila še pest nasekljanih peteršilja in drobnjaka. Zadnjič enkrat sem zraven naribala krompir (pazite, dodati mu morate malo mleka, da ne potemni), včasih dam še kako na koščke narezano sušeno ali dimljeno meso, parmezan ...

Sestavine damo v skledo, začinimo in zmešamo. Paziti je treba, da ne presolimo, saj so bučke nasoljene že od prej.

V glavnem, ja, izgleda zelo, hmm, neužitno. :) Ampak jaz sem pač taka, hrana je v večini primerov videti čudna, je pa zato toliko bolj dobra. (Pravijo.) No to zmes sem malo pomešala kar z roko (gre tudi z vilico, žlico, kuhalnico ...), dokler ni postala enotna in jo dala še malo bolj "poenotiti" na hladno.

V tej vročini se mi res ni dalo v trgovino, ampak sem se skrila v dolga tanka oblačila (sem razmišljala tudi o dežniku namesto senčnika pa sem ugotovila, da rabim enega bolj stilsko dodelanega - če se "spravim zraven" in kakšnega najdem/naredim, pokažem) in je, razen zmedenih pogledov, šlo.

Res je smešno, ko te v domači vasi v edini trgovini ne spoznajo (ker so prodajalke čisto nove) in ko na pošti ni pričakovane vedno prijazne mame bivšega sošolca. Je pa nova blond gospa, ustrežljiva, a nadvse počasna in uradna. Z zajebanim nasmeškom sem dobila obe pošti, ki bi ju osebno morala prevzeti moja dva. Zmaga!

Bučna mišunga se torej hladi, sestavine se po bliže spoznavajo in končno lahko razkrijem, kaj, za vraga, je s tem jogurtom. Preprosto - kupite čvrst jogurt, ga odprete in pečene polpete pomakate vanj. Danes sem pa res za hece. 

Vam je že kdo povedal, da sem ljubitel paradižnika (po domače tomatolover)? V bistvu sem tako obsedena z njim, da lahko jem koncentrat iz tube na žlico in da so se kolegi norčevali, da če bom na morju kuhala jaz, se bo jedel le paradižnik na tisoč in en način. Je pa res, da ga "tiščim" povsod. V vse omake, čebulno juho (kamor ga res nihče ne daje), narastke, na žar ... No in zato mora tudi v mojo omak'co.

Oh ta paradižnik. Kolikor ga rada jem, ga nerada slikam, ker je z mojim malim nikonom težko ujeti njegovo resnično barvo.

En jogurt, dva paradižnika (brez semen in tekočine), ena čebula en'mal' česna, majoneze, drobnjaka, kisle smetane, parmezana, popra in soli pa sem zrihtala. Seveda je vse zelenjavne sestavine treba sesekljati. Če se vam ne da na roke, vržite v multipraktik, ampak bodite nežni in natančni, če vse skupaj izpade kot pire, ste šli predaleč. Zelenjavo zmešate s tekočimi dodatki in začimbami po okusu. Vendar imejte v mislih, da na dva paradižnika rabite najmanj en jogurt.

Zelenjavo sem sesekljala na roke. Kar je z našimi nenabrušenimi noži bolj muka kot užitek.

Tako, omaka je na hladnem, iz hladilnika pa vzamem bučno maso. Za polpete vseh vrst si vedno pripravim kroglice. Tako najlažje naredim enakomerno velike. Na sredino krožnika kanem olivno olje in vsako kroglico najprej povaljam v olju, nato pa potisnem na rob. Tako nadaljujem, dokler ne zmanjka mase.

Olivno olje kanem na sredino krožnika ...

... in delam enakomerno velike kroglice, dokler ne zmanjka mase.

Sprašujete se, zakaj kroglice. V bistvu imam eno slabo izkušnjo iz preteklosti, ko sem že pripravljala polpete pa so res rahli in pacasti, tako da se, če jih zlagamo enega povrh drugega, zlepijo kljub olju. Na navaden jedilni krožnik pa jih celo porcijo za dva spravim samo, če je njihova kontaktna površina manjša. Sama pač te kroglice nato v vroči ponvi potisnem ob dno, da se razlezejo v pravo stvar. Pečem jih na vroči ponvi kakih 5 minut na obeh straneh skupaj (sestavine so užitne, tudi če niso čisto prekuhane), vzamem omako iz hladilnika in serviram. Dober tek!

Čas priprave:

Jaz sem vsega skupaj z odcejanjem in ohlajanjem očitno rabila kake 3 ure, ampak samega dela je za dobro šolsko.

Sestavine:

- dve bučki
- pet majhin strokov česna
- pest drobnjaka in peteršilja
- čž soli
- ščep popra
- jajce
- 3 jž drobtin
- 2-3 jž olivnega olja

- dva paradižnika
- en navaden jogurt
- žlica kisle smetane
- tri zvrhane jž parmezana
- pol jž majoneze
- ena šalotka
- dva majhna stroka česna
- jž nasekljanega drobnjaka
- ščep soli
- ščepec popra

Pripomočki:

- cedilo
- strgalo
- ponev, na katero se ne prijema

Odpadki:

Embalaža: jogurtov lonček
Bio: ostanki paradižnika in bučk (krajna dela je potrebno odrezati), česnovi in šalotkovi olupki

Ostanki:

Navedena količina je ravno prav za ne preveč ješč par, ki si želi le en lahek obrok. Če se hočete res "nažreti", naredite dvojno dozo ali pa zraven pripravite še kakšno juho in solato.

Pomisleki:

Kot sem rekla, v polpete lahko še kaj dodate, v omaki pa (zaradi straha pred zadahom) lahko zopet izpustite česen in čebulo, le potem morate malo bolj začiniti.